.

Mogoče je nemogoče mogoče?

.

En od razlogov, da smo prišli do vsesplošno sprejemljive gradnje sredi parcele je bilo nemogoče stanje v industrijskih mestih.

Pred tem so si gradnjo sredi parcele privoščili samo izredno bogati, tisti, ki niso več vedeli kako in kaj in je bilo potrebno pokazati, kdo je tukaj šef.

Večinoma nobiliti ali pa tisti, ki bi to radi bili, med normalno mislečimi, vključno tudi racionalnimi nobiliti pa je bilo jasno, da graditi sredi parcele se ne splača.

01

Pa o čem spet nakladam?
Oh, to je pa tko.

Me muči že večkrat načeto vprašanje, kako rešiti pomankanje zazidljivega prostora, ne da bi ponovno zidali na kmetijskem, vodovarstvenem, poplavnem, naravovarstvenem, itd. Razmišljanje začnem iz podobnih pozicij, kot so takrat začeli modernisti. Del sluma ... Slovenci sploh nimamo besede za slum, v slovarju je kar slum, ker takih slumov pri nas nikoli ni bilo. Preobrazba iz kmetijske dežele v industrijsko se je godila sočasno kot preobrazba fevdalizma v socializem, takrat pa vemo ni bilo niti pocestnic, kamoli klošarjev in narkomanov, kateri naj bi bili tako prisotni v slumih. Preobrazba sluma v tako imenovano zdravo okolje, je bilo na tapeti mnogih, a več kot vse podreti in na istem mestu zgraditi bloke ali stolpnice ni uspelo mnogim.

02

Ne predlagam nič drugače, razen ...

Kapital (dobiček) je bil tisti, da se je kaj premaknilo, če tega ne bi bilo bi verjetno bili samo še slumi. Vendar, sam obrnem logiko kapitala, ker pomeni v naprej neuspeh, pa vendar igram na karto humanizma, ne krutega dobička. Dobiček za vsako ceno. Sem pred časom naletel na video, kjer razlagajo, da so uredili slum, v tistem primeru sploh ni bil, ker so bili bloki na sredini parcele, vendar je bilo predmestje (Pariza), ki je bilo postavljeno za priseljence iz bivših kolonij. Skratka, socialni primeri. Kar samo kaže, da postaviti bloke na sredo parcele ne reši ničesar in je v resnici zabloda arhitekture. Vse zaradi logike kapitala. Ta bogati v centru, revni pa na perifereji. V blokih ali barakarskih predmetjih. Se razlikuje samo po izgledu, vesebina je pa enaka. Ker se povprašeanje po stanovanjih v centrih povečuje, zaradi diktata turistov, se bogati selijo na periferijo. Ne ZA blokavska naselja ali celo za barakarska naselja, ampak NAMESTO blokovskih naselij.

Kovana ograja stopnic na oder nekdanjega diska

03

So šli in so socialni problem rešili tako,
da so preselili celotno sosesko in namesto nje postavili novo mesto.

To je ista logika kot se trenutno prepucavajo republikanci in demokrati v USA. Republikanci nimajo problema z brezdomci, ker je biti brezdomec kriminal so posledično zgradili še več zaporov. Demokrati imajo pa polna mesta brezdomcev, ker jih ne preganjajo. Ergo keri majo prav? Finci. Finci nimajo brezdomcev, ali pa zares malo, ker vsak dobi stanovanje in podporo. Sicer v vukojuebini, zato jih čez poletje nekaj ostane spati po centru mesta ulicah, ko se pa shladi pa odidejo v socialna stanovanja sredi gozda. Tako tudi Francozi v tistem videu niso rešili bistva ampak samo izgled. Zajeb je dodatni, ker razlagajo, da je izgeld arhitekture tisti, ki napravi sosesko spoštovano. Ni, da ni nič na tem, a je sila malo, čeprav večino arhitektov povezovalo izgled z višino kulturnega razvoja nacije. Sanje svinje u kukuruzu smo včasih rekli.

Glasgow Streets. The new Era.

04

Zato se lotim rešitve iz druge strani.

Ja, ko je preveč pozidano, kmalu nastane neprijeten becirk in se začnejo prvo intelektualci izseljevati, ko pa postane modno, pa še bogataške šminke. Murgle so bile naročene od Edita (K.), da naj bi bil vzorčni primer socialistične gradnje in to za proletarjat. Potem je pa snažilka v kamero tulila, da je še za živino bolje narejeno in v barake pa že ne bo šla živet. Ker ni bila edina, se je vdal Edi in naročil, da se pod mus naselijo vsi iz državnih služb. In so bili vsi iz radia in televizije, filharmonije, opere in baleta, drame, itd. Prva faza je bila zares zanimiva. So vadili doma in se je razlegala muzika iz vseh vetrov. Samo na zboru krajanov je bilo čudno, ker nisi vedel ali resno misli ali pa samo vadi vlogo za dramo. Ok, nima veze. Ima pa , da so se potem v naslednje faze doseljevale tudi šminke in dan danšnji arhitektje kopujejo hiše ker je kul, če ziviš v hiši katero se je zmislil en, ki je bil iz časa moderne. Sicer porušijo vso notranjost, tudi na zunaj težko spoznaš tistega časa modernizem, a se jim fino zdi in je kul. A to je ena povsem druga zgodba, tu podana samo kot ilustracija, da se popularnost sama od sebe godi, propad pa tudi. Ko pustiš samo še logiko kapitala, se začne propad. Murgle so še v fazi cvetenja, a samo čakam, da se bo našel keteri, da začne tam graditi stoplnice z milionskimi stanovanji. . . .

Architect Laurie baker's idea on What can we do with a slum

05

Kakor rečeno se problema lotim iz drugega konca.

Potem ko postane PRENASELJENO se lahko isti prebivalci preselijo na istem becirku v bloke.

As čist na glau šantou?
Zaka pabse selil?
Butl zmešani!

Čak!
Če se preselijo v blok, dobijo skupne zelene površine, parke, zelenice, igrišča, vrtičke. Robno stavbo ali dve oddajajo za poslovne namene in veselo pobirajo procente od najemnine, pač glede na to, koliko je kdo vložil. Primer je z istim številom prebivalstva z istim številom stanovanj, podobnih dimenzij, v prvi varianti v dva bloka po 4 nadstropja, v drugi varianti en blok z 7 nadstopji. V obeh primerih ostane veliko praznega prostora. Tam so skupne površine, zelenice, vrtički, igrišča in
in..
In poslovne stavbe, trgovine, vrtec, mala obrt, itd. Vendar v lasti stanovalcev soseske. Skupne stavbe dajejo v najem, najemnina se pa razdeli po ključu, glede na velikost stanovanja. . . .

06

Tis čist na glau šantov!

Sem!

A nekaj bi bilo potrebno nerediti, da se ne bodo primestna naselja enodružinskih hiš spremenila v slume, bogati bodo pa gradili na kmetijskem, vodovarstvenem, poplavnem, naravovarstvenem.